Prve ure tenisa
Prijateljica me je že nekaj časa vabila na uro tenisa. Ker tenisa nisem nikoli igrala, sem jo vedno zavrnila. Ona je začela igrati tenis že v sami šoli in je bila zame res dobra. Vendar pa prijateljica ni nehala in en dan sem se odločila, da grem z njo na tenis. Priznam, da mi je bilo prav nerodno, ko sem videla vse te ljudi, kako dobro igrajo tenis. Sama pa sem bila brez izkušenj. Še dobro, da sem imela njo, ki me je tolažila, da me bo vse naučila.
Tako sem začela igrati tenis. Šlo mi je zelo počasi, ker sem bila preveč sramežljiva in prestrašena. Tako so moji udarci z loparjem bili nežni. Prijateljica mi je neprestano ponavljala, kako moram biti bolj močna. Tako so ure tenisa tekle in kar naenkrat sem se zavedala, da tenis treniram že dva meseca. Ko sem tisti dan pomislila, kako mi je bilo prvi dan, sem videla, kako dobra sem in koliko sem se naučila.
Trema je izginila in na ure tenisa sem prihajala sproščena in dobre volje. Danes sem prijateljici hvaležna, da me je pripeljala do tenisa. To je šport v katerem sem začela uživati. Tenis sedaj treniram dvakrat na teden, kar je zame več kot dovolj, ker imam čez teden polno obveznosti.
Glavno je to, da sem začela gibati. Lahko se zahvalim prijateljici, ker je bila tako vztrajna. Še posebej sedaj, ko sem v srednjih letih, mi gibanje pomeni ogromno, tako za boljše fizično in duševno počutje. Gibanje in hrana sta bistvenega pomena za zdravje. Meni gibanje daje tenis in lahko rečem, da sem od takrat boljše volje in imam več energije. …