Veliko je pomislekov in predsodkov, da če nismo dovolj gibčni, da joge ne moremo izvajati. Vendar pa je ravno nasprotno, saj bolj ko izvajamo jogo, bolj postanemo gibčni.
Vendar pa joga ni taka vrsta športa, da bi se lahko merili in med seboj primerjali, koliko se lahko raztegnemo, v kolikšen priklon lahko gremo in ali lahko naredimo špago ali ne. Zaradi tega nismo nič boljši ali slabši ob tistega, ki dela jogo poleg nas, zato je takšno razmišljanje ob treningih joge popolnoma odveč, saj v takšnem primeru izgubimo ves smisel našega treninga. Saj je pri jogi pomembno, da najdemo stih in dih s samim sabo, položaji pa so le v pomoč da se najdemo. Je pa res, da v kolikor delamo redno prakso joge, lahko zelo vplivamo na našo gibčnost in v njej napredujemo. Je pa najprej pomembno, da moremo sprostiti mišice, kar pa lahko dosežemo z globokim dihanjem med določenimi asanami, in pa tudi predvsem, da mišice najprej ogrejemo, preden se začnemo raztegovat. Je pa zelo ključno da poslušamo svoje telo in da se v položaje, ki nam povzročajo nelagodje in bolečino ne silimo, in prav tako ne vztrajamo predolgo, saj se lahko še kako poškodujemo. Je pa res da je gibčnost zelo različna od posameznika, in lahko z nekaterimi vajami vplivamo nanjo. Vendar pa lahko nekdo vztraja s temi vadbami zelo dosledno, pa bo potreboval pet let, na primer, da bo lahko dosegel popolno špago, med tem ko pa kdo drug bo v enem letu jo naredil brez problema.
Velikokrat se tudi zgodi, da lahko naredimo položaj »Wheel«, ki je naprednejša različica za »Bridge«, med tem pa »Front split« in »Middle split« pa nikakor ne moreš naredit. Zares je pomembno, da se ne silimo v določene asane, če nam ne ležijo, saj potem izgubimo cel smisel takšne vadbe, vsekakor pa z redno vajo in delanje asan postopoma, lahko svojo gibčnost izboljšamo.
Comments are closed, but trackbacks and pingbacks are open.