Jutranja kava v domačem kraju
Kar nekaj časa, sem kot študentka živela v velikem mestu in tako bila navajena, da sem spila mojo prvo jutranjo kavico v kavarni. Ta ritual mi je bil neizmerno všeč. Vzela sem si nekaj časa zase, če sem jo seveda pila sama, če pa sem imela družbo, pa je bilo še toliko boljše, ker smo se vedno pošteno nsmejali. Jutranja kava je pri marsikomu jutrnji ritual in jaz sem prepričana, da ima veliko ljudi lepši dan, če začne dan z dobro kavo. Tako sem kar nekaj let imela ta ritual, potem pa je prišla pri meni odločitev, da se vračam v moj majhni domači kraj.
Moram priznati, da sem se morala kar navaditi na določene stvari, ker je to bil majhen kraj in ljudje so živeli drugače. Tako jutrnja kava v kavarni, ki sem jo pila sama ni bila več nekaj normalnega. To sem opazila kar hitro. Čudno so me gledali, kako lahko jaz vsako jutro pridem v kavarno in pijem kavo sama. Ker sem dojemljiva za takšne stvari, sem to kar hitro opazila. Ni mi bilo vseeno, lahko bi vse skupaj ignorirala, ampak sem človek, ki se določene stvari hitro dotaknejo. Tako moja jutranja kava v kavarni ni bila več to, kar je bila včasih, ker se enostavno nisem počutila dobro. Tukaj sem bila kot izgubljena ženska, ki ne ve, kaj bi z svojim časom, čeprav me je mogoče čakalo več dela, kot marsikoga drugega.
Tako sem se odločila, da bom svojo jutranjo rutino spremenila in si bom kavo pripravljala doma. Nisem pa pričakovala, da mi domača turška kava ne bo pasala. Tako sem bila postavljena pred dejstvo, ali naj pijem turško kavo, ki mi ne paše, ali pa pa naj se ne oziram na ljudi in ohranim svoj jutranji ritual in pijem kavico v kavarni.
Odločitev je padla in moja jutranja kava je še danes v kavarni v domačem kraju. …