gasilec

Kot otrok, se spomnim, da sem vedno prosil očeta in mamo, če bi se lahko odpravili do gasilskega društva, ki je bilo pri nas lokalno prostovoljno gasilsko društvo, da bi lahko videl, kako gasilci vadijo, saj mi je bilo to zelo zanimivo.

Tako pa sem se vedno zelo rad odpravil tja in enkrat so mi gasilci celo razkazali vso opremo, ki jo je imelo gasilsko društvo in pa razkazali so mi celo gasilski kombi. Nato, ko pa so videli, kako me je vse to zanimalo, so mi rekli, da se lahko pridružim temu prostovoljnemu gasilskemu društvu, kot pionir. To pa me je zelo razveselilo, ter sem rabil le še potrdilo od mame in očeta, da se lahko res pridružim v to gasilsko društvo. No onadva pa sta se z veseljem strinjala, ter sem tako v bistvu začel svojo gasilsko pot.

Kot pionir pa sem se naučil bolj osnovne stvari, kjer smo tudi delali na brentači, ki pa je bila edina oblika treniranja z vodo pri pionirjih. No čez čas, ko sem malo zrastel, pa sem postal mladinec, kjer pa sem se naučil že malo več. Takrat pa se mi je tudi rodila želja, da bi nekoč lahko bil operativni gasilec, vendar sem za to moral še malo počakati, saj sem bil premlad.

Tako pa sem malo kasneje končno postal pripravnik, saj sem bil zadosti star, nakar pa sem res šel delati izpit za operativnega gasilca, kar pa mi je nato omogočilo, da sem se lahko odpravil na intervencije, katere je dobilo naše gasilsko društvo. Takrat pa se je moje gasilsko delo res pričelo, ko sem z ostalimi operativci lahko začel hoditi na intervencije, kjer pa smo jih imeli kar nekaj, katere so bile povezane z gašenjem požarov, druge z poplavami ali pa razdrtimi strehami v neurju in podobno. Vse skupaj pa mi je bilo zelo všeč, saj je bilo gasilsko delo moja strast.

…